Back to All Events

PEKARNA MAGDALENSKE MREŽE: Javna tribuna »Multikulturalizem?«

  • Pekarna Magdalenske mreže Ob železnici 16 Maribor, Upravna enota Maribor, 2000 Slovenia (map)

V sodelovanju s ČKZ - Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo vas vabimo na javno tribuno "Multikulturalizem?", ki bo v petek, 7. 10. 2016, ob 18:00 v prostorih INFOPEKE. Z gostjami, med katerimi bodo Nina Kozinc, Uršula Lipovec Čebron, Polona Mozetič, Kristina Božič, Aigul Hakimova…,bomo spregovorili o konceptu multikulturalizma in vam predstavili najnovejšo tematsko številko "Balkanska migracijska pot: od upora na mejah do striptiza humanizma".



Pod vprašaj bomo postavili koncept multikulturalizma, kot ga predstavlja neoliberalna ideologija in nagovarjali relevantne oblike medkulturnega dialoga. Ko nekoga, ki pride v drugo državo, obravnavaš kot Drugega, ne moremo govoriti o multikulturalizmu, saj se ta razvija samo v kapitalističnem in potrošniškem smislu, ne pa v smislu medsebojnega učenja in emancipacije. Boj za svobodo gibanja in prehoda med nacionalnimi mejami je zato pomemben, ker se upira hierarhizaciji in izkoriščanju delavskega razreda, katerega vse večji del so prav migranti in begunci.

Najnovejša številka Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo "Balkanska migracijska pot: od upora na mejah do striptiza humanizma", odpira pomembne vidike lanskega množičnega prihoda migrantov po t. i. balkanski poti v Evropo, dodatno težo pa ji prinašajo spoznanja, nastala z antropološkim delom na terenu in aktivističnim delovanjem vzdolž balkanske migracijske poti, na podlagi katerih je nastala večina prispevkov. Članki avtorjev in avtoric se osredinjajo na različne vidike koridorja in ga v analizah umeščajo v slovenski in širši, evropski prostor. Odgovoriti skušajo na vprašanja, kateri elementi so novi, zakaj pomeni izjemo ali celo unikum v upravljanju meja. Hkrati pa poudarjajo vidike, zaradi katerih se vzpostavitev koridorja zdi zgolj nadaljevanje ali nadgrajevanje evropskega režima upravljanja migracij, dogajanje v zadnjem letu pa le izostritev njegove brutalnosti in farsičnosti. Avtorji in avtorice opisujejo balkansko pot in pomen koridorja prek sekuritizacije meja in vpliva vojaškega industrijskega kompleksa na migracijsko politiko, obenem pa tudi prek odnosa med nadzorom in humanitarizmom. Dogodke preteklega leta pogosto obravnavajo v kontekstu reprodukcije globalnih razmerij neenakosti v času postkolonializma, kjer produkcija Drugega soustvarja privid grožnje, ki lažje legitimira selektivno prepustnost migrantov, obenem pa opravičuje arbitrarno delitev na "prave" in "neprave" begunce, ter ilegalizacijo zadnjih, ki ustvarja razred brezpravnih in izkoriščanih delavcev v državah EU.

Prispevki se dotaknejo tudi odziva in vloge širše javnosti v "begunski krizi" ter vloge nacionalističnih in rasističnih diskurzov pri upravljanju migracij, a tudi revščine v obdobju varčevalnih ukrepov in čedalje širše obubožanost. Sočasno se besedila lotevajo specifičnih vprašanj, denimo pravne opredelitve koridorja; vloge začasnih/tranzitnih centrov pri upravljanju migracij; ovir različnih skupin migrantov/beguncev pri udejanjanju pravice do bivanja na ozemlju Evropske unije ter pomanjkanja vizije o tem, kako naj bi potekalo (dvosmerno) vključevanje.