Prazne baterije


 

V svoji nogometni karieri, če jo sploh lahko tako imenujem, sem od trenerjev slišal toliko bedarij, da so se mi v nekem obdobju zasrali vsi trenerji, soigralci, kopačke, garderoba, goli in cel šport z ofsajdom vred. Kljub temu pa sem se v soboto na tekmi spomnil enega, sicer neuspešnega, trenerskega motivacijskega govora. Znameniti Gogi nas je po zadnjem treningu pred pokalnim derbijem v Kamnici poklical v krog in rekel, da bomo tekmo proti Kamnici dobili ali izgubili že pred tekmo. Da bodo nasprotniki zelo agresivni, motivirani in da se moramo za to tekmo „napaliti“ že pred začetkom. Ko bomo na igrišču, bo že prepozno...

Nisem ga poslušal in seveda takrat tega nisem priznal, ampak vsaj to je imel prav. Tekmo v Kamnici smo gladko izgubili. Ko se tekma začne več ne moreš nadoknadit adrenalina, in želje ki ga premore nasprotnik. V očeh mesarja je bilo jasno, da je o tekmi razmišljal že več dni in da mu pomeni veliko več kot meni. Bil sem tehnično boljši, hitrejši, on je sicer res imel močnejši šut, ampak gledano celotno mi ne bi smel biti konkurent. Če se tekme ne bi igrale tudi in predvsem v glavi. Če ne bi na igrišču šlo za motivacijo, željo, strast,...

Celju se je v soboto na Areni Petrol zgodil scenarij iz Kamnice. Tekmi so izgubili že pred tekmo. Pred tremi dnevi so premagali Olimpijo in zdaj puf - ostalo ni ničesar več. Odsotnost v podajah, nekrvoločnost v dvobojih in nezaupljivo odkrivanje. Nobene sle po žogi in zmagi. Ekipa je svoje protinapade, na katere so Kapušinovi očitno stavili vse svoje skromne upe že pred tekmo, opazovala od zadaj in čakala, da jih odigra nekdo drug. Sami so imeli namreč tako pomembne obrambne zadolžitve, da stvari z brezupnimi protinapadi nikakor niso smeli postavljati na kocko. Zadetek v lastni mreži so Celjani nato končno dočakali v 15. in ko so potem prvič poskusili pri sebi nekaj premakniti, nezaupljivo in nesamozavestno stopiti na nasprotnika, še v 22. minuti.

Fotografija: Igor Unuk

Fotografija: Igor Unuk

Da gresta oba omenjena gola in potem tudi tretji, debelo na rovaš Jureta Travnerja res niti ni toliko pomembno. Čeprav je prav Travner pokazal največ odločnosti v zaključku akcij. Pri prvem golu je uspel na krivi nogi dobiti svojega obrambnega partnerja Sorio, pri drugem se je nekoliko precenil pri višini, pri tretjem pa še pri hitrosti, ampak resnično v soboto ni šlo samo zanj. Šlo je predvsem za Gogijevo pravilo - za četrtek, petek in soboto dopoldne, ko so bili Celjani prepričani, da so v sredo že naredili toliko, da se zdaj vsaj za nekaj dni v življenju ni več potrebno boriti. Da je potrebno tudi uživati po zmagah, saj čemu potem sploh vse skupaj. Sreda-sobota-sreda-sobota. Zmaga-poraz-zmaga-poraz. Strašljiva monotonost igralcev in klubov slovenske prve lige brez vizij in strategij.

Andražu Šporarju na drugi strani je v soboto cena že res ponovno močno poskočila cena in Henty je ponovno dokazal, da so bočni branilci slovenskih zelenic najšibkejši členi svojih ekip, Brljak, Klinar in Alves nakazali na širino kadra, Mitrovič in Kelhar na suverenost in stabilnost štoperskega dvojca, toda z vizijo in strategijo me zeleno-beli znova niso prepričali. Po 2:0 so se tako hitro sprostili in popolnoma spustili nadzor nad igro, da bi se Celjani kljub vsem zablodam, ki so jih utrpeli pred tekmo, celo lahko vrnili v igro. Šok-terapija, ki jo je izvajal Pušnik od srede naprej je torej zalegla le za kakšne pol ure, potem pa je to spet ostala samo še Olimpija na krilih individualnih kvalitet.

Šok-terapija zaleže prvič, drugič že malo manj, na daljši rok pa več nikakor ne, zato obstaja resna bojazen, da bodo na ta način Olimpijine zmagovalne serije postajale zmerom krajše. Da se bo Olimpijina baterija praznila in polnila vse hitreje, medtem, ko si so jo bi lahko Rudar že do sobote ravno dovolj napolnil, da bo na svojem neravnem igrišču zelo neugoden nasprotnik. Javornik, ki v intervjujih deluje mirno in trezno, daje občutek, da, čeprav z veliko slabšo ekipo od Maribora in Olimpije, zelo dobro ve kaj počne in da z ekipo dela na daljši rok. In čeprav me tudi bočna branilca Rudarja Kašnik in Ihbeisheh sploh ne navdajata s posebnim navdušenjem, bi se razlika med 1. in 5., ki v tem trenutku znaša samo 10 točk, v 17. krogu utegnila še malenkost zmanjšati,...  

Navijač Maribora